Švica z mladimi gamsi 2025

Štart proti Švici je bil planiran v četrtek 14.8.2025 ob 22.00.

Do Vispa v Švici smo bili v dobrih 7 urah. Za dobro voljo pa je ekipa zapela znano pesem od Don Huana – gasilci smo in pogasimo vse kar je… 😊

 

Okej gremo nazaj k stvari. Zjutraj ob 7 smo bili v kampu v Saas Grundu, kjer smo spili kavico in kakšno energijsko pijačo zaradi slabše prespane noči. Ob odprtju recepcije smo se prijavili in uredili brezplačne karte za žičnice, ki jih je mogoče uporabljati v tej dolini. Cilj dneva je bila aklimatizacija na čimvišji nadmorski višini, za kar smo si izbrali prvi štiri tisočak.

Sklop jajčk na smučišču nas je ob 11h pripeljal na višino 3142m, kjer smo ugledali naš cilj Weissmies visok 4017m. Vremenske razmere so bile več kot odlične, sončno in brez vetra, snežne razmere pa zaradi na sever obrnjenega ledenika tudi odlične.

V dveh navezah smo pričeli hoditi proti vrhu složno in počasi, saj je bil naš cilj čim dlje ostati na višini. Po dobrih 3h urah, nekaj razpokah in nekaj prečkah smo stali na vrhu.

Potrebno je pohvalit Mitjo, Klemna, Vido in Jana, ki so prvič stali nad 4000m.

Po dobri uri in pol sestopa smo si privoščili sladico v obliki zelene piksne, ki je še kako prijala. 😊

 

Sedaj pa nas je čakala nova realnost. Vrniti se je bilo potrebno v dolino, kjer je bilo potrebno postaviti bazni tabor in skuhat večerjo. Na srečo smo imeli odlične strojnike, ki so postavili tabor v rekordnem času, imeli pa smo tudi kuharje, ki pa so prav tako v rekordnem času skuhali piščančjo rižoto s priduhom pečenega kostanja (odlična kombinacija 😊).

Naslednji dan v petek smo si privoščili daljši lepotni spanec, ker je bil cilj tega dneva priti le do koče Hörnlihütte. Ob 13 uri se vsedemo v kombi, kjer nas naša voznica Vida zapelje do Täscha, kjer pustimo v garažni hiši kombi in se odpravimo s taksijem v manjše znano mestece Zermatt. Po dobrih 10 minutah hoje z naloženimi nahrbtniki smo zagledali vrh za katerega smo že vsi slišali (ali pa vsaj videli na Toblerone). Jah seveda… Matterhorn! Ki je visok 4478m in velja za enega najbolj ikoničnih vrhov z njegovi osamelim vrhom.

Pot si olajšamo z žičnico, ki nas je pripeljala na 2552m.

Vida nas je pospremila do polovice poti, ki vodi na kočo, tam pa smo se še slikali in pozdravili v slovo.

Preostala ekipa 6 prijateljev je nadaljevala pot do koče, kjer smo ob dobri večerji poklepetali in se odpravili spat.

Budilko smo imeli nastavljeno na 3.00 ekipa pa tako ali tako ni mogla spati zaradi vznemirjenja in višine, tako da je bila budila le formalne narave. Počasi se oblečemo, pripravimo na zajtrk. Pričetek zajtrka je bil šele ob 4.00. Odhod s koče je bil 4.20.

Zaradi gneče, ki nastane ob odhodu iz koče lahko rečemo, da smo pričeli z dejanskim plezanjem okrog 4.45 ali še kakšno minute kasneje, saj je v samem začetku vzpona na Matterhorn detajl s fiksnimi vrvmi, kjer pa lahko gre le ena oseba naenkrat.

 

Po dobrih 15 minutah plezanja pa se je navezi Mitja in Klemen zgodila manjša nezgoda. Izgubila sta lučko, kar jima je otežilo vzpon, posledično pa sta izgubila stik z drugima navezama Vid in Tomaž, ter Jan in Žan. Prvi dve navezi sta dosegli bivak, ki je na dobrih 4000m že pred 7 uro zjutraj.

Po nekaj detajlih in grebenskem plezanju sta prvi dve navezi dosegli vrh nekaj po 9 uri zjutraj. Fantje smo si čestitali in poslikali (seveda 😊). Vrhunsko vreme, kjer je bilo ponovno brez oblačka in vetra nam je omogočilo, da smo bili na vrhu dobro uro, kjer smo pomalicali in pogovorili o vremenu, razmerah, občutkih, hkrati pa smo še čakali potencialen prihod 3 naveze na vrh.

Žal 3 naveze ni bilo in smo pričeli s sestopom in po dobrih 30 minutah sestopa srečamo dva znana obraza, ki sta ravno v detajlu. Izmenjamo le nekaj besed zaradi gneče, ki je nastala ob sestopu. Zaradi večje količine plezalcev, ki so sestopali v dolino je ovirala napredek Mitje in Klemna. Povemo, da še imata dobro uro do vrha, kar se še z našo časovnico, ki smo si jo ustvarili ujema. Po dobri uri tudi Mitja in Klemen sporočita veselo novico z vrha!

Ostali dve navezi sestopita v dolino do koče, vendar lahko trdimo, da je sestop veliko bolj zahteven, kot je bil pristop. Do koče smo sestopali do 16 ure. Glede na to, da sta prvi dve navezi prišli do koče ob 16 uri smo ugotovili, da tretji navezi do teme ne bo uspelo sestopiti do koče, kar pa bi bilo z eno lučko prenevarno. Uskladimo se, da je najbolj varno, da tretja naveza ostane na bivaku in zjutraj po svetlem varno sestopi v dolino.

Sedaj pa, kot je že praksa pri Vidu, Tomažu in Žanu na vseh odpravah, ko so jih imeli v Švici in Franciji lovijo zadnje trenutke do žičnic (predvsem Žan 😊). Za dvourni sestop od koče do Schwarzsee-ja smo potrebovali 40 minut kjer je Žan prišel do žičnice ob 17.01 (Švicarji se le ne držijo švicarske ure, ker žičnica dela samo do 17.00)

V Zermattu najdemo pivnico, ki ima idealen pogled na pravkar osvojeni vrh. Obujamo spomine, hkrati pa zremo v greben, kjer sta naša preostala člana odprave.

Naša voznica Vida nas pobere v Zermattu in se odpravimo nazaj v bazni tabor v Saas Grund, kjer si ob pivcu izmenjamo vtise, pojemo večerjo in odpravimo spat (nekateri kar za mizo 😊) po dolgem napornem dnevu.

 

Zjutraj v ponedeljek po zajtrku pospravimo bazni tabor in se odpravimo po preostala dva člana, ki sta že veselo pila pivo in kafe na koči z morda kakšno izkušnjo več! 😊

Več pa ni 😊

 

Ekipa; Vida, Jan in Žan, Mitja in Klemen ter Vid in Tomaž.