V četrtek mi Marko sporoči, da si je nagledal smer Paradižnik, ki naj bi bila narejena. Vremenska napoved naslednji dan sicer ni bila najbolj obetavna, vendar se vseeno odpravimo pogledat. Pod smerjo ugotovimo, da je prvi raztežaj dobro narejen in Marko že zapleza vanj. To je bil tudi najtežji raztežaj smeri, saj se mestoma postavi pokonci in tudi debelina ledu se znatno zmanjša. Celoten raztežaj je bilo mogoče nameščati ledne vijake. Po tem postane svet lažji in posledično več nepredelanega snega. V teh predelih pridejo v poštev tudi klini in metulji. Ker zgornji del smeri ni izgledal preveč obetaven, smo smer zaključili pri oknu, kjer poteka zavarovana pot na Križ. V megli smo poiskali Sestopno grapo in se po njen odpravili v dolino. Vzdušje v smeri je bilo vseskozi dobro, ampak tudi tokrat brez nohtanja ni šlo.
Plezali smo: Žiga Rojs, Marko Volk, Jernej Radoja
ŠAO Velenje


