V iskanju sonca

Za letošnji dopust je bil plan, da plezava v Dolomitih, v okolici Selle, vendar se je izkazalo, da vreme ne bo najbolj naklonjeno. V soboto proti večeru prispeva v Canazei, postaviva šotor še pravi čas, saj se je malo po tem zelo ulilo. V nedeljo dež in si rečeva, da bova dan namenila ogledu sten in smeri (seveda iz avta), ki jih nameravava splezati na dopustu.

Plan za plezanje v prvih treh stebrih na Selli, Ciavazesu, Pordoju in če bo čas še v Langkoflu je bil narejen. A vremenska napoved je obljubljala dež in dež, pa dež pa,…. Ja potem pa greva nekam kjer je sonce. In sva šla. V Arco.

V ponedeljek popoldan že plezava v Arcu. Vreme ravno prav, ne prevroče, v popoldanske času, nekje od tretje ure naprej so smeri že v senci. Dopust je bil res dopustniški, dopoldan dolgo poležavanje, nato kopanje, popoldan plezanje. Nekaj smeri sva splezala v Monte coltu, sektor Parete san Paolo, to je sektor kar pri kampu ZOO, eno smer v vzhodni steni, to je eno nadstropje više. Dostop je čez mesto v smeri Laghel , in eno najlepših smeri v Parete di Padaro, ki se ji reče Via Elision. Priporočava, vendar je malo težja smer zato je potrebno biti že malo uplezan, razdalje med svedrovci so daljše. Dostop do vodnička http://www.klettern-sarcatal.com/elisio.htm. Sicer so vse smeri dobro navrtane.
V tem času se vreme ustali in se v soboto vrneva nazaj v Dolomite. Oba komaj čakava dolomitske skale, ki je bolj kompaktna kot slovenska a tudi bolj zahtevna.

Za uvod splezava malo lažjo smer v prvem stebru Selle, smer Trenker, da vidiva ali se bova držala petic,ali lahko splezava kaj težjega. Odločiva se, da se drživa plana, ki sva si ga zadala na ogledni turi in naslednji dan v Ciavazesu splezava Abramovo smer. Smer ponuja lepo plezanje, v najtežjem delu je v prečki dodanih nekaj gurten za vsak slučaj.

Ker je bilo v tem tednu kar hladno, 10 stopinj sva se držala plezanja v smereh v Ciavazesu in v prvem stebru Selle, saj so obrnjene na jug in s pomočjo sonca, ki je sijalo čez dan, je bila plezarija dobra. Za vogalom je pihalo, v senci pa tako sploh ni bilo za stati.

V Ciavazesu sva splezala še smer Via delle guide – Bergfuhrerweg, v prvem stebru Selle na južni strani pa smer Schober & Kleisl. En dan oblačnega vremena sva se povzpela na Piz Boe 3152mnv. Zaradi prihoda res hladne fronte v prejšnjih dneh je bil vrh pobeljen.

Na vrh je možno priti z več strani, najlaže je če se z gondolo pripelješ na Sass Pordoi, kar pa sicer kot Mihelič pravi, turo degradira v navaden sprehod, saj si v dveh urah lažje hoje na vrhu. Midva sva naredila zašpiljeno klobaso in se s prelaza Pordoi v smeri proti vzhodu podala mimo Ponte de Joela in Ponta de Larjeia na vrh, sestopila pa na sedlo Pordoi in čez melišče nazaj do prelaza. Sprva sva hotela dostopiti čez ferato Piazzetta, vendar naju je slap, ki je tekel tudi malo čez ferato odvrnil od prvotnega plana,saj je bila ferata zelo pokonci in zelo mokra in spolzka.

Teden v dolomitih je res hitro minil, petkov dan oblačen z 10 stopinjami pa je že klical po novem soncu. Torej, Slovenija in Soča. Road trip preko Tolmezza in doline Rezije naju je pripeljal na Sočo kjer sva se kopala sicer malo višje v reki Idrijci.

S kanujem sva raziskala kanale Soče, ki ponujajo res dober potencial za Deep Water Solo, a kdo se bo tega lotil?
Letošnji dopust je bil sicer planiran za Dolomite a sprevrgel se je v pustolovščino, v iskanje sonca. Tudi prav. Smeri v Selli pa čakajo, mogoče še letos, kdo ve?

Splezane smeri v Arcu:
Parete san Paolo-Monte Colt smer Porci con le ali ; 6a 180m
Parete di Padaro smer Via Elision ; VI+/VI-,V+ 250m
Parete san Paolo-Monte Colt East face smer Perla nera; 6b 100m
Parete san Paolo-Monte Colt smer Penelope; 6b+/6a 200m
V Dolomtih:
Sella Prvi steber JZ stena smer Jugozahodna zajeda – Trenker V/ IV 160m
Sella Prvi steber JZ stena smer Schober-Kleisl VI-/ V+ 180m
Ciavazes Abramova smer; VII/ V+ 370m
Ciavazes JZ stena smer Via delle guide – Bergfuhrerweg; VI-/ V 220m

Tanja & Jure