ŠAO VelenjeJa tale Raduha je kar blizu Velenja in ko se ti zahoče plezanja v hribih, je idealna točka, kjer z uro avtomobilskega pristopa, nato še uro pešaka, stojiš pod severno steno Male Raduhe.
V petek sva s Polono plezali v Kaminu pri Durcah. Jaz zagovarjam teorijo, po desni, v kaminu do svedrovca, Polona me prepričuje, po levi je lažje. Ne poslušam je in se nekako čudno gozdim, preklinjam in po tihem razmišljam, mogoče ima prav. Ko le vpnem, s ptičje perspektive opazujem »Polonino smer« ampak me ne prepriča. Bom poizkusila naslednjič, si rečem in hitim novim problemom naproti. Pravzaprav problemov ni, je le lepa plezarija. Zadnji »cug« potegne Polona in že sva pod naslednjo smerjo ZZ. Tukaj se v zadnjem raztežaju odločiva, da izbereva malo daljšo izstopno varianto, skozi preduh oziroma okno. Okna nisva našli, sva pa krstili nove kline, ki so prav lepo peli. Zato ker so novi? Ne, zato ker znava dober zabijat 😉
Za danes bo dovolj in se zmeniva za nedeljski drugi del druženja. V drugem delu zgodbe Polone ni. Sta pa Rok Plimon in Kaja. Pri Bukovniku sortiramo plezalno robo in delamo plane. Ker smo 3je, se odločimo, da vsak spleza eno smer v vodstvu. Rok si izbere Kamin, v katerem se prepričam, da je »Polonina smer« lažja. Nato je žreb odločal med Zagorčevo smerjo in Platkami in slednje so pripadale meni. Kaja si je Mihovo smer pustila za drugič, saj nas je čas preganjal.
Zato, Raduha, zagotovo se vrnemo, saj nas čaka Zagorčeva, Mihova in verjetno še katera druga.
Lp Tanja
