Pustno rajanje v Palenku

Na (zadovoljivo) lep pustni torek, smo sprva opazovali snežinke le iz stanovanja ali pisarne, malo kasneje pa to ponovili v malo lepšem okolišu in tudi s precej lepše razgledne točke, s Palenka. Prava zima, lepa, bela, primerno mrzla, še vedno. In slap Palenk nas je pričakal v ravno pravšnjem idiličnem stanju, ki je kar klical in vabil na “pustno rajanje”, na ples s cepini. Seveda pust ni pravzaprav imel nobene zveze z našim, par dni starim planom, da izkusimo še zadnje izdihljaje lahkih in bližnjih ledno plezalnih vzponov. Čisto naključje. Je bila pa super izkušnja za naju z Vanjo, ki sva ga z nepopisno očarljivim zadovoljstvom “obdelali” prvič.

Seveda s pomočjo Pavlija in Sergeja. Spust v dolino je že načenjala tema, ki se je začela naglo spuščati in nam do prihoda do avta prinesla črno noč posuto z zvezdami. Plezarije pa še ni bilo konec. Drugi del plezarije oziroma naslednji slap je prav strpno čakal na vrsto. Kljub temi nam ni ušel iz rok! V polni “bojni opremi” (če odštejemo dereze) smo se nabasali v avto in se odpeljali proti Avtocesti. Parkirali (nekako) tik ob vznožju slapu in štartali s čelkami na glavi. Mimoidoči avtomobili so se najbrž malo čudili vesoljcem ob cesti ampak, pa kaj, saj je bil pust! Avtocesta je bila precej zasuta s snegom ampak je vseeno imela svoj čar. Noč ima svojo moč, vsekakor, sploh če te spremlja zvezdno nebo. Dol grede, sredi abzajla smo začutili, da je temperatura (končno) padla tja do nule, če ne še kakšno stopinjo nižje. Super, bo še za plezat! Dan in večer smo zaključili in nikakor pozabili na pustno posvetilo – nazdravili s krofom z rahlo zamrznjeno marmelado! Še več takšnih dogodkov ali bolje rečeno, več takšne hrane za dušo!

Lp do naslednjič.

Klavdija Šeruga