ŠAO VelenjePretekli vikend smo se Zubi, Matija, Sandi in jaz udeležili tabora mladih alpinistov na Kaniškem sedlu. Naša avantura se je pričela že v četrtek. Zubi in Matija sta se skupaj z vsemi udeleženci odpravili proti koči na Kamniškem sedlu, že popoldan. Jaz in Sandi pa sva zaradi študijskih obveznosti prispela na kočo okoli desete ure zvečer. V tem času, so inštruktorji že določili naveze, predstavili program tabora ter določili prve smeri v katere smo se podali v petek zjutraj. Ker sva s Sandijem prišla na kočo zadnja, sva imela ta privilegij, da sva bila lahko skupaj v navezi ter za inštruktorja dobila vodjo tabora Janeza Tonija. Poudarek celotnega tabora je bil spoznavanje plezanja v hribih ter nameščanja varovanj (klini, jebice ter frendi), prav tako pa izmenjava izkušenj ter sklepanja novih prijateljstev z vrstniki iz drugih odsekov po Sloveniji.
V petek sva se s Sandijem podala v smer Škarjeva varianta zgornjega stebra, ki leži v steni Brane. Skozi celotno smer sva izvedela veliko koristnih informacij glede izbora klinov ter kako jih namestiti. Prav tako sva bila opozorjena na vse težave, ki se lahko pojavijo pri premagovanju smeri v naših hribih. Eno od njih sva tudi izkusila, ko se je Sandiju pri tretjem raztežaju med varovanjem odlomil velik del skale. Ta je ob padcu na tla zadonel, da so ga slišali kolegi v sosednji gori Planjavi. Na srečo ni bilo nobenega zapleta, a ugotovila sva, da moraš v naših hribih vsako skalo dobro preveriti preden na njo stopiš ali jo primeš. Sama smer je bila na začetku zelo krušljiva, ta pa se je proti vrhu spremenila v zelo lepo plezanje. V spominu nama bo ostal predzadnji raztežaj, ki je ponudil izjemno lepo in dokaj zahtevno plezanje čez detajl. Po koncu smeri je sledil sestop do koče, kjer smo se popoldan vsi zbrali. Sledila sta predavanja o pripravi na turo ter o tehničnem plezanju. V soboto sva se s Sandijem odpravila zopet v steno Brane. Z inštruktorjem Borisom smo se odpravili premagovati smer Zajeda v Brani, katera nama je v detajlu pustila odprta usta. Prečka, ki ponuja lep razgled na sosednjo goro Planjavo, zelo izpostavljen del ter konec smeri, ki se konča z skoraj navpično plato. Boris nama je skozi smer podal koristne informacije ter pripovedoval o dogodivščinah, ki so se mu pripetile skozi njegovo dosedanjo alpinistično kariero. Zadnji dan sva se pa podala v steno Planjave. Z inštruktorjem Marjanom smo se odpravili v smer Svetelove, kjer sva lahko s Sandijem izkusila kako je plezati enakovredno navezo. Marjan nama je pustil, da plezava izmenično pod njegovim nadzorom. Obema je svetoval kako in kam varno namestiti vsa varovanja. Sledil je še nepozaben spust po vrvi ter vrnitev v dolino, kjer smo v gostilni pri Juriju zaključili nepozaben ter zelo poučen tabor.
S Sandijem sva plezala:
Škarjeva varianta zgornjega stebra: III-IV, (V-), 100m – Sandi, Jure, Janez
Zajeda v Brani: V-/IV, III, 140m – Sandi, Jure, Boris
Svetelove: III+, 170m – Sandi, Jure, Marjan
Piše Zubi:
V četrtek 22.6. nas je po prihodu na Kamniško Sedlo pričakala okusna večerja. Z njeno pomočjo smo v petek zabijali svoje prve kline v ne navrtanih smereh Brane in Planjave. S potrpežljivimi inštruktorji smo pripravljali najrazličnejša sidrišča in spoznavali naše podrte gore. Za krst sem se že prvi dan zabil palec namesto klina. V soboto smo kljub vetru in megli odšli na celodnevno plezarijo, ki mi je prinesla nepojmljive izkušnje orientacije in gibanja v gorah. Za lep zaključek tabora pa smo v nedeljo v vlakcu skupaj z inštruktorjem splezali še eno krajšo smer. Med plezanjem nismo gledali na čas ampak na pridobljeno znanje.
Plezal sem:
POŠEVNA ZAJEDA IV/III 110m – Boris Sedej, Zubi, Petra
SPODNJI STEBER IV/III 300m in zgornji del Šija Brane – Janez Toni, Zubi, Petra
ZGORNJI STEBER IV/III 160m – Janko Oprešnik – Zumba, Zubi, Petra
Piše Matija:
Tabor je bil nad pričakovanji, pridobil sem ogromno novih izkušenj in znanj. Predvsem smo zabili veliko klinov in naredili veliko sidrišč. Najboljši pa je bil abzajl iz stebra X.
plezl sem:
Zajedo v Brani V-/IV, III, 140m
Kratkolača III-IV (V), 310m
X (steber planjava) IV 170M
Piše Sandi:
Alpinistični tabor je se mi je zdela odlična izkušnja. Največji poudarek tabora je bil na zabijanju klinov in nameščanju ostalih varoval. Ob plezanju smo obnovili znanje že nekaterih pozabljenih manevrov. Ker pa nam vreme ni bilo ves čas naklonjeno smo v enem izmed popoldnevom izvedli predavanje o tehničnem plezanju in debatirali o prihodnosti alpinizma.
