ŠAO VelenjeNekaj članov ŠAO je novo leto dočakalo v naši koči na Okrešlju. Prav fino smo se zabavali, plezali in gazili po grapah v Mrzli gori ter se v pravih zimskih razmerah povzpeli na Tursko goro.
Z Rokom sva se odpravila na Okrešelj že v sredo zvečer. Na parkirišču pod Rinko je prav fino deževalo, zunaj pa je bilo skoraj 10 stopinj nad ničlo in malo sva že dvomila, kako bo z najinimi plezalnimi načrti za naslednji dan. Na srečo je dež ponehal, že ponoči se je tudi zjasnilo in zjutraj ob sedmih naju je na nebu pričakalo le nekaj oblakov, ravno dovolj za kičasti sončni vzhod. Splezala sva Dopoldansko grapo, na vstopu so bile razmere sicer bolj žalostne, nekaj vodnega ledu in par šopov trave pa je bilo vseeno dovolj da sva prišla na rampo, kjer pa je bilo snega že kar dovolj. Tudi grapa je bila solidno zasnežena, južni sneg, ki naju je pričakal v začetnem delu grape pa je proti vrhu pomrznil tako da so cepini in dereze prijeli tako kot je treba. Na kočo sva prišla približno ob enajstih, ravno prav ker je kmalu nato začelo deževati.
Zadnja lanska zora nad Okrešljem
Travnato – ledeni vstop v Dopoldansko grapo in sneg višje v grapi
Preostali člani ekipe so medtem v Mozirju nakupovali hrano in pijačo za večerno zabavo. Seveda so si vzeli še čas za kavico, tako da jih je dež ujel ravno na poti na Okrešelj. Na srečo je hrana ostala suha, pijača je bila itak v steklenicah, mraz so pa tudi hitro pregnali z borovničkami na Okrešlju, kjer sta Timi in Samo mimogrede še usposobila ozvočenje, da gostom na koči novega leta ni bilo treba dočakati v tišini. Vsi, ki smo bolj slabi glede kuharskega znanja smo ugotovili, da so na ŠAO tudi odlične kuharice in kuhar, hrana je bila namreč enkratna. Smo pa ostali potem zelo lepo pomili posodo.
O novoletni zabavi nebi izgubljali besed, bilo je zelo fino, na srečo je tudi vse pohištvo v koči precej trdno in je prestalo napade pijanih plesalcev brez večjih poškodb.
Novoletna večerja in polnočni šampanjec, kaj več fotografij z žura je pa na voljo le ob posebnem dovoljenju tistih, ki so na slikah 🙂
Naslednje jutro smo vstajali po obrokih. Najprej tisti, ki so bili prejšnji večer najbolj pridni, potem pa postopoma še vsi ostali. Najbolj zagnani Primož, Maja, Timi, Polona, Martin in Samo so se že zgodaj odpravili na Tursko goro, Rok , Anja, Tanja in Jure smo se kakšno uro kasneje napotili proti Vzhodni grapi, Tom je šel na Savinjsko sedlo, Urška in Vid pa sta se odločila kar za krajši sprehod okrog Okrešlja.
Dan je bil meglen in oblačen, občasno je tudi snežilo, bilo pa je vsaj za kakšno stopinjo bolj mrzlo kot v četrtek. Ekipa na Turski gori je v Turskem žlebu naletela na dobre razmere, na ravno prav predelan sneg, ki ga je bilo tudi dovolj za lep vzpon. Na grebenu Turske gore pa jih je potem pričakala prava zima, veter in spihane ledene plošče, za katere so bili občasno pohodni cepini skoraj premalo, dereze pa nujne. Žal zaradi vremena s pričakovanimi prelepimi razgledi ni bilo nič, tura pa je bila zato prava zimska.
Izstop iz Turskega žleba in greben Turske gore
Megla je, nič se ne vidi, gor ne gre več, očitno smo na vrhu, hm…
Ekipa v Vzhodni grapi je imela malo drugačne razmere. Ker so bili skalni skoki na vstopih v grape Mrzle gore kopni smo vstopili daleč spodaj na začetku gredine in prehodili pol ture, preden smo sploh vstopili v grapo. Sneg v grapi ni bil ravno dobro predelan, malo pred izstopom pa smo tudi kar pošteno gazili po napihanem zametu. Z vrha Vzhodne smo nato sestopili mimo dopoldanske grape proti Mrzlemu dolu in nato nazaj na Okrešelj. Jota, ki so jo vrli kuharji skuhali že prejšnji dan je bila odlična!
Prehod na gredini in Vzhodna grapa
Snežna pobočja na sestopu proti Dopoldanski grapi in Mrzlemu dolu
Kljub popolnoma zaresnemu žuru za novo leto nam je uspelo opraviti tudi nekaj vzponov, ki jih bodo lahko pripravniki dodali na sezname za kakšen višji naziv, na srečo pa sta bila za novim letom še prosta sobota in nedelja, tako da sem se lahko pred ponedeljkovo službo še pošteno naspal.
Jure Vrhovec (foto Primož, Tom in Jure)
