Letošnji jesenski plezalni dopust sva z Juretom preživela na Gran Canariji – GC in Tenerifu. Plezanje na teh otokih je malo drugačno kot v apnencu, oz. kot skala npr. na Kalymnosu ali v El Chorru v Španiji. Tukaj je vulkanska kamnina, temna skala, navpične razpoke, veliko previsov, smeri so v večini krajše in pleza se bolj na moč. Na Tenerifu, pod vulkanom Teide je skala bolj rumenkasta, vulkanski tufi. Rabiš nekaj dni, da se navadiš, potem ti postane celo všeč 🙂 sama sem bolj domača v daljših platastih smereh.
Povabilu prijateljice Dalje,da jo obiščeva v Castillo del Romeral GC, sva se z veseljem odzvala in teden bivanja na GC je minil prehitro. Jug otoka je suh, sončen in poln peščenih plaž, notranjost je gorata in zelena z borovimi gozdovi, sever pa je bolj vlažen, bujen in strm. Poleg druženja in ogleda otoka sva obiskala par plezališč. Za prvo plezališče sva si izbrala Sorruedo, ki je bila oddaljena okoli 40 minut od najinega kraja. Lep kraj ampak tukaj gnezdi veliko golobov, zato skala ni bela od magnezija, ampak… Drugo plezališče je bilo Tamadaba, v hribih, na severozahodu otoka, v borovem gozdu. Tukaj najdeš nekaj zelo lepih smeri, moraš pa biti previden, saj so nekateri svedrovci in sidrišča že dokaj zarjaveli. Takšnim slabo opremljenim smerem sva se raje izognila.

Pot do tja je z juga, kjer sva bivala, po strmih ozkih cestah trajala 2 uri. Nič za to, saj sva na dopustu in v raziskovanju otoka. Do tretjega plezališča Fataga, je bila cesta zaprta, zato v bližini poiščeva plezališče Ayagaures, do katerega vodi izpostavljena pot ob umetnem jezeru. Ura je bila ravno poldan in temna skala tako vroča, da ni bilo za plezat. Smo na dopustu, kopanje in izlet bosta zamenjala plezanje. Na GC v plezališčih nisva srečala veliko soplezalcev, po pripovedovanju Iana, lastnika Climbing House na Tenerifu, plezalna skupnost ni tako razvita. Vendar je plezališč ogromno in zagotovo se še najdejo tudi kakšna dobra, sploh okoli Roque Nublo. Vendar je teden dni premalo za vse kotičke.
Naslednja postaja: Tenerife! Iz Las Palmasa GC sva se s trajektom v slabih dveh urah zapeljala do mesta Santa Cruz. Tam sva prevzela avto in se odpeljala v vasico Arico, kjer naju je v apartmaju Climbing House že čakala nova baza za prihajajoče dni. Tukaj je bilo plezanja bistveno več, v plezališčih pa je vladalo precej bolj živahno vzdušje. Privadila sva se na drugačno vrsto skale in daljše razdalje med svedrovci, da sva počasi sproščeno uživala v steni. Plezala sva v plezališčih El Hoyo, Planeta Zarza, Arico arriba, El Rio in pod vulkanom Teide, Canada del Capricho.
Za naslednji obisk Tenerifov bova s seboj vzela nekaj frendov, saj so prvi svedrovci pogosto zelo visoko in je treba že pred prvim vpenjanjem preplezati zahtevnejši detajl. Zaradi številnih pok si s premičnimi varovali precej olajšaš vstop v smer, v plezališčih pa so tudi trad smeri. Prav tako ne škodi kakšen daljši komplet, saj so svedrovci kar narazen (psiha bo hvaležna), za nekatere smeri pa pridejo prav tudi rokavice za poke.

Za dopust sva izbrala prvih štirinajst dni v novembru. Temperature so takrat zelo prijetne – ponoči se spustijo na okoli 18 stopinj, čez dan pa se povzpnejo do 27 stopinj. Kljub soncu ni prevroče, saj ves čas rahlo pihlja. Domačini pravijo, da na tem delu otoka dežuje le približno tri dni na leto – in midva sva imela ravno to »srečo«, da sva ujela vse tri deževne dni! Kljub temu ni deževalo cel dan zato nama vreme ni pokvarilo načrtov in sva se vseeno pošteno naplezala in nakopala, kakšen deževen dan pa sva izkoristila za dan počitka in oglede otoka.
Tanja in Jure, november 2026
ŠAO Velenje







