Desna v Ojstrici

Rano jutro je. Z Nejcem srkava kavo na Klemenči jami s pogledom na severno steno Ojstrice. Natančno nagledava kje poteka Desna smer in nato nadaljujeva z dostopom.

Na začetku Kopinškove poti zavijeva desno pod steno, kjer se opremiva. Začetni lažji raztežaj splezava nenavezana, ampak je skala mokra in krušljiva, zato se do snežišča varujeva.

Pri vstopu v pokončni del stene je snežišče, ki se ga da obiti po levi strani. Ali pa naravnost čezenj (priporočljiv cepin). Nadaljujeva čez strme plati do žleba in nato naprej proti levi in spet proti desni po gredi v zajedo.

“Mater je pokonci” si mislim… Kljub mestoma mokri skali neizmerno uživava!

Višje na izraziti gredi, kjer se ta konča zavijeva levo v ozek kamin. Tukaj mi cepin na nahrbtniku dela kar nekaj preglavic. Če bi lahko bi ga “zagnal” naravnost v dolino. Nato pade par krepkih besed in že se prebijem po žlebasti gredi do Nejca na sidrišče. Zelo izpostavljen raztežaj.

V zadnjem delu stene plezarija postane manj zahtevna in zares uživam. Predvsem v zadnjem raztežaju, kjer je dobrih oprimkov na pretek. Na vrhu stene kjer se priključimo Kopinškovi poti je nekaj snežišč, vendar se jim je možno izogniti po spodnji strani.

V težjih delih smeri se najde kakšen klin. V lažjem svetu klinov praktično ni. Prav tako tudi sidrišča niso vedno opremljena z dvema fiksnima točkama. V smeri sva pustila dva klina, ki bosta sigurno še komu prišla prav. Smer je orientacijsko zahtevna! Za vmesno varovanje sva večino uporabljala “frende” in “jebice”.

Smer je po višini visoka 550m po vrvi pa veliko več. Za smer sva porabila dobrih 7 ur.

Lepa, pokončna, “luftik” plezarija!

Desno smer V+/V, IV sva splezala v petek, 30.6.2023

Jernej Radoja in Nik Martinšek (zapis)