AILEFROIDE 2023 – ŠAO Velenje

S Tino sva na pot proti Franciji krenila zadnja medtem ko so ostali člani Jure Premelč, Šilc, Nik, Urban, Leja in njena razposajena psička Kona tja prišli nekaj dni prej. Ker sva v kamp prispela proti večeru so se ostali odločili, da naju bodo peljali pogledat športno – plezalne smeri. Ker se z granitom še nisem srečal, je bila moja prva reakcija nanj: »Ja kje pa so vsi grifi?« Tako smo kaj kmalu spoznali, da nas bodo tokrat namesto roke, bolj bolele noge.

Začeli smo se navajati na »plataste« smeri, katere so nam s časom prirasle k srcu, in kaj kmalu smo se lahko po njih sprehajali. Tako smo dneve preživljali v več-raztežajih smereh, ob prelepem pogledu na dolino in kamp, iz koder nas je pogosto spremljal naš nadobudni fotograf Urban. Ob večerih smo čas zapravljali bolj v horizontali, s pivcem ali knjigo v roki, tistim ki pa je še ostalo kaj energije, pa so se podali na balvane.

Po kakšnem tednu tega tempa so se Nik, Tina in Jure odločili, da se bodo odpravili v visokogorje (več o tem piše Nik). Ker so vse najine varuške odšle v hribe, sva s Šilcovim Juretom končno lahko plezala sama. Pomanjkanje izkušenj pa je vodilo do tega, da sva zgrešila smer, in se tako namesto s planirano sproščeno plezarijo soočila z bolj tehnično. Kot zadnje smo se lotili še klasične smeri Fissure D’Ailefroide, pri kateri se v 250 m kaminov človek ničkolikokrat zagozdi, še posebej naša Tina, ki se je zato prislužila vzdevek človek – jebica.

Nik piše:

Pic du Glacier Blanc

V nedeljo zjutraj stečejo priprave na zimski vzpon na Pic du Blanc. Ob 11 se odpeljemo iz kampa proti parkirišču na koncu doline. Parkiramo, natovorimo opremo in odidemo proti koči na višini 2500m. V veliko pomoč nam je Urban, ki nam pomaga nositi opremo in vodo do koče. Po dveh urah in 500 višinskih metrih jo dosežemo. Po dobre pol ure nadaljujemo proti ledeniku. Na višini 3000m smo pred ledenikom, kjer se navežemo in prečimo kilometer po ledeniku. Neskončno uživamo v prelepih pogledih na okoliške vršace. Po uri hoda po ledeniku dosežemo kopno skalo in zagledamo kočo na višini 3170m. Vzpnemo se do nje kjer si privoščimo večerjo in čaj. Zvečer pred spanjem si ogledujemo ledenik ki je tip pod nami in načrtujemo vzpon za naslednji dan. Nekoliko več časa nam bo vzel dostop do smeri saj moramo prečiti ledenik, drugega prehoda do smeri ni. Zgodaj gremo spat, ker imamo zajtrk ob 4 zjutraj.

Zjutraj je še tema, ko zajtrkujemo. Dolijemo vodo v naše čutare in se urno oblečemo in opremimo že v koči.

Spustimo se do ledenika in ga prečimo nazaj proti vzhodu in na levi strani vseskozi opazujemo naš greben. Iz ledenika se povzpnemo 200 višinskih metrov pod greben Pic du Blanc in pod vstopom malce modrujejmo kje bi bil vstop v smer. Hitro ugotovimo, da smo na pravi poti saj po nekaj metrih zagledamo klin, ki je točno na tistem mestu kot sta opisala Jure in Tilen iz naveze, ki je preplezala ta greben leto prej.

Po začetnem prvem raztežaju IV+, ki ponudi zelo lepo plezarijo z dobro razčlenjeno skalo sledi lažji raztežaj III+ nekoliko bolj razsut, vendar še vedno neprimerljiv z domačo slovensko skalo. Tukaj se odločimo za štajerca. In tako nadaljujemo tik do prvega absaila. Tukaj vodstvo naveze prevzame Jure. Po uspešnem absailu, ki nam je vzel nekoliko časa saj izrazitile špice po grebenu od daleč zgledajo dokaj neplezljivo in zelo prepadne, vendar ni vse kot je videti. Uživamo v lahkem plezanju III/III+ po ostrih špickah ki ponujajo prečudovite razglede na sosednji Ecrins in Pelvoux, ki tlsta obdana z prostranimi ledeniki. Zadnji del grebena postane bolj navpičen, vendar je plezarija zelo uživaska in sproščena! Na vrhu si privoščimo zasluženo malico in analiziramo uspešen vzpon. Pri sestopu je še nekaj zaplat snega tako da si pomagamo s cepini.

Prvi dan smo porabili cca 5 ur hoje do koče Refuge des Ecrins na 3170m in nato naslednji dan cca 14 ur za dostop, plezanje in sestop v dolino. Kar nekaj časa bi prihranili, če bi prenočili v nižji koči Refuge du Glacier Blanc. Na koncu pa smo prišli do zaključka, da smo s to malce bolj kompleksno turo pridobili kar nekaj novih izkušenj.

V kampu nas preostali člani pričakajo z toplo večerjo in slastnimi palačinkami za sladico. Hvala!

Ailefroide je destinacija z izjemnim vremenom, čarobno pokrajino in aktivnostmi za vsakogar, v katero se bomo še zagotovo vračali.

Jure Premelč, Nik, Urban: Palavar; Palavar – Les – Flots; 5b; 400 m

Urban, Tina: La Draye; Spit on cup; 5a; 200 m

Tina, Urban, Jure Premelč: Palavar; Little Palavar; 5b; 300 m

Urban, Tina: Secteur Raclure; Adios Trepidentes; 5c; 180 m

Nik, Urban: La Draye; Chaud biz; 5c; 180 m

Tina, Jure Šilc, Sandi: Palavar; Palavar – Les – Flots; 5b; 400 m

Jure Premelč, Nik, Sandi: La Draye; Romonte – pente direct; 5c; 200 m

Nik, Sandi: Les grandes voies; Atire D’ailes froides; 5c; 230 m

Jure Šilc, Sandi: La Draye; Premier de corvee; 6b; 200 m

Jure Premelč, Nik, Sandi: Les grandes voies; Snoopy directe; 6b; 280 m