ŠAO VelenjeS Tanjo sva si za ta vikend privoščila uživaško plezanje – kondicijski trening – v Kratki Nemški smeri v severni steni Triglava. Spodnji del Nemške smeri ponuja zelo lepo, ne preveč krušljivo, uživaško plezanje večinoma II in III stopnje, pa vseeno kar pokonci. Tudi klinov je dovolj, da se z zabijanjem ne utrudiš preveč. Izstop Zimmmer-Jahn je mestoma malo bolj krušljiv, zadnji plezalni raztežaj pa v končnih desetih metrih postreže s pošteno plezarijo, ki se mi je zdela bistveno težja, od IV-, kot je ocenjena v Miheliču. Plezalna sladica tik pred koncem smeri.
Skica v Slovenskih stenah se nama je zdela kar v redu, pri orientaciji na širokem stebru pa je pomagalo tudi razmišljenje v smislu “Kaj bi storil Hans leta 1906?” (v letu, ko je bila smer prvič preplezana, plezali so Avstrijci, ne Nemci, Karl Domenigg, Franz König in Hans Reinl). Ko smer zapre navpična plata, prvoristopniki gotovo niso šli naravnost navzgor, ampak so poiskali lažjo pot, tako sva storila tudi midva in brez večjih zapletov našla vse potrebne prehode. Za dostop sva porabila približno uro in tričetrt, za smer šest ur in pol in za zaključno grapo Zimmer-Jahna preko ostankov Triglavskega ledenika do Kredarice še uro in pol.
Tanja se je tu odločila za pivo na koči, jaz pa sem šel še na vrh Triglava, med četicami domačih in tujih planincev, ki so to lepo in vremensko stabilno soboto izkoristili za vzpon na vrh, se mi je po več kot 20 letih spet uspelo poleti povzpeti na vrh Triglava. Sestopila sva po poti čez prag. Plezala sva Nemško smer z Izstopom Zimmer-Jahn, IV-/III-II, 800 m.
Stena
Proti vstopu
Uživaška plezarija
Vstop v zadnji raztežaj in detajl na koncu smeri
Gneča na grebenu
Maneken
